Batho ba K2 ba Mapungubwe

K2 – Aowa, ga se a Thaba (1000 – 1220 Morago ga Kreste)

©Roger de la Harpe

Go ba gona ga ba-Zhizo ka Schroda, lefelo la kepollo ya dilo tša kgale leo le bilego le dinyakišišo tša go tsenelela ka Profenseng ya Limpopo, se tšere sebaka sa go tšwa go 900 go ya 1000 Morago ga Kreste. Go tloga fao, sehlopha se se mpsha sa batho sa tsena ka moeding, gomme se se dirile gore ba-Zhizo gore ba tloge ka seleteng ka bjako.

Bafihli ba ba ba mpsha ba tlile le mohuta wa go bopa letsopa le dikgabišo tše di kgethegilego, tšeo di bontšhago gore ke ba leloko la setšo sa Nkwe ya Kopje leo le bego le le gona ka Zimbabwe le ka dikarolong tša ka lebowa la Afrika Borwa. Ba hlomile mošate wa bona ka lefelong leo la go se akanywe le bitšwago K2, ka lehlakoreng la ka borwa bja mmoto wa Bambandyanalos.

Ba tšwela pele go buša lefelo leo mengwaga ye e tlago ye 200. K2, ka tsela yeo, ga se ba swanelwa go gakantšhwa le ntlhora ya Himalaya la leina la go swana le lona, yeo e lego thaba ya bobedi ya ya godimodimo ka Lefaseng ka morago ga Everest. K2 e thilwe leina ka ga tshepedišo ya go fa dinomoro ka go latelana ga bofaladi, yeo e tsebjago ka Koms.

Go a kwagala go dumela gore bafaladi ba, mathomong ba be goketšwa ka Limpopo Basin ke yona tshepišo ya go swana ya ditlou le aebori yeo e ilego ya goketša ba-Zhizo. Le bohlatse bja nyakišišo ya kepollo ya dilo tša kgale le tšona di bontšhitše gore pula e oketšegile mo nakong ye, go dira gore temo e be sona sa go šoma botse go feta.

Bohlatse bja Temo

©David Fleminger

Ka moka ga yona, setšo sa K2 e be e le taba ya bohlokwa go feta ba-Zhizo ba go ikokobetša. Ka ntlhoreng ye, K2 e be e le gae go batho ba ka bago 1500, gomme go ka diragala e be e arotšwe ka ‘metsana’ ya go rulaganywa go dikologa motse selegae wa bogareng. Kgoši ye maatla go a kgonagala gore e be e buša bodulo, le dikgošana tša go ikokobetša le mantona a šoma ka fase ga gagwe.

Mošate wa K2 o be o katološitšwe tikologong ya dihektare tše ka bago 5, le palo ya metse selegae ye mennyane le yona e be ya hlomiwa ka bophara bja lefelo le. Go sa swane le ba-Zhizo, le ge go le bjalo, metsana ye ye ka mathoko gantšhi e be e beilwe ka lefuleng la ka mehla la monono la ka Limpopo. Go na le bohlatse bja gore batho ba K2 ba be ba diragatša boiphedišo bja kopantšho ya temo. Ba be ba bjala furu ya batho le diphoofolo, mabelethoro, dinawa, lefodi le magapu, gomme ba be ba ruile dinku, dipudi le dikgomo.

Gape ba ka be ba ba tlaleletša dijo tša bona ka go tsoma. Go naganaw gore madulo a K2 a be a beakantšwe ka go dikologa Kaelo ya Bogareng bja Dikgomo yeo e bego e farologantše bodulo bja nakong ya tshipi bja Batho-baso ka bophara bja continente ya ka fasana. Go e bea bonolo, peakanyo ye ya lefelo gantšhi e be e akaretša lesaka la bogareng la dikgomo le dintlo tšeo di beakantšwego ka sediko.

Go bea dikgomo bogareng bja motse e be e le go dira gore go be bonolo e bile e le sešupo; ponagatšo ya sepolotiki le tša setšhaba ka ga bohlokwa bja dikgomo go mohuta wo wa setšhaba. Dikgomo di be di šomišwa go lefa dikotlo, go nyala (magadi), go rarolla dithulano le go bontšha bogwarano bja semmušo kgošing. Gabotsebotse, maatla a monna a be a lebane thwii go palo ya dikgomo tše bego a na le tšona.

Dipoloko tša K2

©David Fleminger

Ka K2, lešaka la bogareng la dikgomo ke bohlatselwa ke megogolwa ya maloko ao a bohlokwa, le mašaledi a dintlo a go beakanywa ka mathoko. Mengwako ka K2 e naganwa gore e be e le sediko, ka maboto a dirilwego ka daga (motswako wa seretse le maloko). Mabato a be a le lekgwara goba letsopa gomme marulelong a be a dirwa ka bjang ka bjang bja selegae.

Se e be e le lehlakore la go buša ke basadi, gomme mabitla a fetago 90 ao a epollotšwego ‘ka lefelong le’ la basadi. Banna, karolong ya bona, ba ka be ba bolokilwego gona ka gare ga lešaka la dikgomo goba kgauswi le lona. Dipoloko ka K2 gantšhi di latela popego ya go kwišišega yeo e sa fetogego.

Ditopo di be bolokilwe ka leemo la go robala le dihlogo tša bona di lebeletše bodikela, moo letšatši le dikelago. Basadi ba hweditšwe ba robetše ka lehlakore la nngele, ge banna bona ba be ba robetše ka lehlakore la bona la go ja (ka lehlakoreng la bogolo). Palo ya ‘dipoloko tša diphoofolo’ ya go makatša tše di nago le marapo a diphoofolo a go pšatlega le sibopa ka letsopa tša go thubega le tšona di hweditšwe, gomme di naganwa gore di na le bohlokwa bja semoya.

Madulo ka K2 a tla be a kgaogantšwe go ya ka maemo a bosetšhaba. Batho bao ba bego ba sa nyala ba be phela mmogo ka pele ga bodulo gomme baetapele ba maatla kudu ba be beilwe ka hlogong ya lešaka, kgole le batho ka moka. Ka ge bodulo ba gola, tatelano ya bosetšhaba e be e tla tsebišwa kudu.

Translated by Lebogang Sewela